Zgodovina

Boj med ognjem in človekom se kot rdeča nit vleče skozi zgodovino. Od sive pradavnine do današnjih dni je ogenj človeku dober pomočnik, a slab gospodar.

Zaradi vse pogostejših požarov v vaseh severno od Ljubljane in na pobudo ježenskega župana Antona Vilfana in posestnika Vinka Ahlina so naši predstavniki sklenili, da ustanovijo društvo, ki bi imelo nalogo, da se postavi v bran ognju.

S prvimi razgovori in delom so pričeli že leta 1900, ko je požar zajel ves spodnji del vasi Ježica. Ob tem požaru so spoznali, da s škafi in s primitivnimi sredstvi, besnenja ognja ne morejo ustaviti. Izbrali so pripravni odbor, ki je leta 1901 pripravil vse potrebno za ustanovitev Prostovoljnega gasilnega društva. Ustanovni občni zbor je bil 10. avgusta 1902, v gostilni pri Alešu.
Sprva je bilo potrebno nabaviti nujno orodje in si zgraditi orodišče. Da bi dobili potrebna finančna sredstva, so dobrotniki sklenili, da postavijo nabiralnike v gostilne pri Alešu, Florjančku in Jožetu, organizirajo nabiralne akcije po vaseh ter priredijo veselico. Nabavili so platno za uniforme, pasove, kupili prvo brizgalno, nato še drugo in voz za cevi. Tako so prvo leto obstoja imeli 1880 kron primanjkljaja.
Prvo leto je bilo društvo brez lastne strehe. orodje je bilo shranjeno pri načelniku Vinku Ahlinu.
Najprej so poiskali prosto zemljišče, ki so ga dobili pri Vinku Kosmaču. Nato so nakupili gradbeni material in se lotili dela. Dom je služil svojemu namenu vse do leta 1923, ko so dom povečali in mu prizidali društveno sobo.
Med vojno so pod okupatorjevim vodstvom, tri skupine gasilcev dežurale v gasilskem domu na Ježici kot gasilska straža.
V septembru 1945 je bil sklican sestanek z namenom, da se oživi delovanje gasilskih društev. Tako je 7. oktobra 1945 članstvo ustanovilo društvo za področje Posavja, pod imenom Prostovoljno gasilsko društvo Ježica, z dvema samostojnima četama – Stožice in Ježica.
Zaradi razvoja društva je gasilni dom postal premajhen in leta 1949 so sklenili, da bodo zgradili za svoje potrebe nov dom. Z gradnjo so pričeli leta 1950. Zaradi pomanjkanja denarja so ga gradili devet let. Tako je bil dom leta 1959 dograjen. Zaradi potreb novejšega voznega parka je bila kasneje domu dograjena tudi dodatna garaža.

Društvo se je tako začelo razvijati z dobrimi nameni ljudi in pridnimi rokami. Tako je prostovoljno delo in pomoč soljudem vodila društvo vse do današnjih dni, ko se lahko pohvalimo s tradicijo in številnimi dobrodelnimi dejanji, ki dokazujejo dejstvo, da se z ustrojenostjo in pridnim delom, da obiti vse ovire.